Označevanje organskih materialov, kot je les, temelji na karbonizaciji materiala, ki povzroči temnenje površine in oznake z visokim kontrastom [2]. Neposredno "goreče" slike na lesu so bile nekatere prve uporabe laserskih gravur. Potrebna moč laserja je pogosto manjša od 10 vatov, odvisno od tega, kateri laser se uporablja, saj je večina različnih. Trdi les, kot so oreh, mahagonij in javor, daje dobre rezultate. Mehka drevesa se lahko razločno vgravirajo, vendar se uparijo na manj doslednih globinah. Označevanje mehkega lesa zahteva najnižjo stopnjo moči in omogoča najhitrejše rezanje, medtem ko aktivno hlajenje (npr. Ventilator z zadostnim pretokom zraka) zavira vžig. Težki papirji in vlaknene plošče dobro delujejo; linty papirji in časopisni papir so kot mehki les. Krzno ni gravirano; dokončani usnje pa je lahko lasersko vgravirano z videzom, ki je zelo podoben vroči blagovni znamki. Nekatere zmesi iz lateksne gume se lahko lasersko gravirajo; na primer ti se lahko uporabijo za izdelavo žigov za barvanje.
Papirni maskirni trak se včasih uporablja kot predpremazni plašč na končnih in suhih lesih, tako da je čiščenje stvar odstranitve traku in izven neozrnatih površin, kar je lažje kot odstranjevanje lepljivih in dimnih obročev (in ne potrebuje kemikalij za odstranjevanje laka).
